Okoljska zasnova embalaže za prehrambene izdelke

Imageen - uvajanje okoljske zasnove v srednjih in malih podjetjih s pomočjo EEN mreže

Od vseh proizvodov na trgu so prav prehrambeni izdelki, zaradi zahtev po ohranitvi kakovosti izdelka do uporabe pri potrošniku, najbolj neposredno odvisni od embalaže. Pri tem kakovost, ki se odraža v zahtevani svežini, okusu, čistosti in neoporečnosti živil in pijač, hkrati zagotavlja, da se veliko manj hrane poškoduje, pokvari in zavrže na poti od pridelave do uporabe v gospodinjstvih.  V državah po svetu, kjer embalaže ne uporabljajo, ali jo porabijo malo, se kar 50% pridelane hrane izgubi na poti do končnega uporabnika. 

Embalaža za živila in pijače v povprečju predstavlja več kot polovico embalaže v obtoku. Kljub predpisom držav članic EU in ukrepom za zmanjšanje količin embalaže in odpadne embalaže pri proizvajalcih in embalerjih ter razvoju novih lažjih embalažnih materialov, količina odpadne embalaže naraščajo.

Zavedati se moramo delež embalaže narašča, ker narašča število in količina vse bolj raznovrstnih izdelkov, ki so na voljo sodobnemu potrošnika. Vse več izdelkov je pridelanih in pakiranih v eni državi in prodanih v drugi zaradi česar morajo prepotovati vse daljše transportne poti, kar narekuje tudi kasnejšo pokvarljivosti blaga,vse daljše roke trajanja izdelkov in nemalokrat tudi več embalaže.

Odpadna embalaža je bila prepoznana kot moteč tok odpadkov konec osemdesetih prejšnjega stoletja. V veljavi je še vedno direktiva o embalaži in odpadni embalaži, ki je bil sprejeta 1994 leta. Zanimivo je, da direktiva že v naslovu omenja embalažo in odpadno embalaži, kar nakazuje, da je možno učinkovito zmanjšanje količin in ravnanje z odpadki le, če se razmišlja o tem že pri zasnovi embalaže, z upoštevanjem njenega celega življenjskega cikla. Direktiva je določila državam članicam obvezujoče cilje deležev zbiranje in predelave najpogostejših odpadnih embalažnih materialov.

Po dvajsetih letih se razmišlja o novih ciljih glede deleža obvezne predelave/ponovne uporabe. Na ravni Evrope v javni razpravi cilj povečati delež reciklaže/ponovne uporabe odpadne embalaže na 80% do 2030. Ob tem naj bi se postopno povečeval tudi delež predelave posameznih materialnih tokov, ki sestavljajo odpadno embalažo. Do leta 2025 na bi predelava papirja znašala 90 %; medtem ko naj bi do 2013 delež predelane plastike 60%; lesa 80%; železa, aluminija in stekla 90%. Ker vse večjo skrb povzročajo tokovi odvržene hrane v odpadkih, je prvič tudi v javni razpravi cilj, ki določa, da se mora količina odvržene hrane zmanjšati za 30% do 2025.

Pri doseganju predlaganih ciljev bo morala večjo vlogo odigrati ustrezna okoljska zasnova oziroma ekodizajn embalaže. Okoljska zasnova ali ekodizajn proizvodov narekuje vključitev okoljskih vidikov v zasnovo in razvoj proizvoda, z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na okolje skozi celotni življenjski krog proizvoda. Vendar okoljska zasnova embalaže ne more biti sama sebi namen in mora upoštevati tudi zahteve izdelka, kar še posebej velja za področje živil in pijač.

V Službi za varstvo okolja GZS smo združili problematiko embalaže, odpadne embalaže in hrane ter uvajanje okoljske zasnove v projektu IMAGEEN. Za izvajanje projekta, ki ima cilj, z enostavnimi orodji, ki jih ponuja metodologija okoljske zasnove proizvoda, optimizirati embalažo skozi verigo živilske industrije, smo pridobili sofinanciranje s strani Evropske komisije. Namen optimizacija je prepoznati embalažo, ki bo privlačna in varna, z manjšimi okoljskimi vplivi in nižjimi stroški, ki pa še vedno dobro opravlja funkcije, ki jih narekuje embalirani proizvod.

Poleg GZS in Unioncamere del Veneto iz Italije v projektu sodeluje Bavarsko raziskovalno združenje Bayfor; medtem ko so ostali projektni partnerji Inštitut Mihajlo Pupin iz Srbije, TERA Tehnopolis iz Hrvaške in Plovdiška gospodarska zbornica iz Bolgarije. Na področju dizajna in novih materialov nam nudi podporo Galileo Park iz Padue, Italije.