Obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže

Osebe, ki dajajo embalirano blago na trg

EU je prve ukrepe na področju ravnanja z odpadno embalažo uvedla leta 1985. Na podlagi izkušenj s to prvo direktivo, ki je bila osredotočena predvsem na odpadno embalažo pijač, je bila leta 1994 sprejeta direktiva 94/62/EC o embalaži in odpadni embalaži, ki je v veljavi še danes.

Cilj direktive 94/62/EC je preprečevati in zmanjšati vpliv odpadne embalaže na okolje, ob spoštovanju možnosti prostega pretoka blaga na skupnem evropskem trgu. Direktiva iz leta 1994 je vsebovala tudi prve ciljne deleže za predelavo in reciklažo odpadne embalaže, ki so bili povišani v letu 2004. V okviru prizadevanj za uveljavitev krožnega gospodarstva  je komisija EU julija 2014 sprožila javno razpravo.

Direktiva 94/62/EC zapoveduje bistvene zahteve za embalažo, ki se dotikajo njene izdelave in sestave kot tudi primernosti za večkratno rabo, snovno in/ali energijsko predelavo ter biološko razgradljivost oziroma možnost kompostiranja. Uporaba harmoniziranih standardov SIST EN 13427, SIST EN 13428, SIST EN 13429, SIST EN 13430, SIST EN 13431 in SIST EN 13432, ki ponujajo usmeritve za uvajanje posameznih bistvenih zahtev, ustvarja domnevo o skladnosti embalaže s temi zahtevami. Vsa embalaža, ki je na trgu mora izpolnjevati bistvene zahteve za embalažo, ki se nanašajo na izdelavo in sestavo embalaže. Proizvajalcu oziroma embalerju je prepuščeno, ali se odloči za vzpostavitev sistema njene večkratne rabe medtem, ko mora oseba, ki daje embalažo na trg obvezno zagotoviti možnost vsaj ene vrste predelave odpadne embalaže (snovno, energijsko, organsko).

Zagotavljanje skladnosti z evropskimi, embalažnimi standardi, poleg domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami za embalažo ustvarjajo odlično izhodišče za uvajanje okoljske zasnove oziroma ekodizajn embalaže v podjetjih še posebej, če se zahteve standardov navezujejo na ISO standarde zagotavljanja kakovosti 9001 ali/in ravnanja z okoljem 14001. Poseben standard ISO 14006 ponuja usmeritve kako lahko podjetje vključi ekodizajn ali okoljsko zasnovo v svoje sisteme zagotavljanja kakovosti in/ali ravnanja z okoljem.

Proizvajalci embalaže oziroma embalerji, uvozniki... morajo zagotoviti ustrezno ravnanje z embalažo, ki jo dajejo na trg (z izdelkom) tudi, ko jo potrošnik odvrže, kar razširja njihovo odgovornost za embalažo tudi v  popotrošniškem delu življenjskega cikla embalaže.

To naj bi spodbudilo vključitev okoljskih vidikov, ki se nanašajo na enostavnejšo predelavo odpadka, že med zasnovo embalaže. Najpogosteje se osebe, ki dajejo embalirane izdelke na trg odločijo za vključitev v skupne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, ki jih pri nas upravljajo družbe za ravnanje za odpadno embalažo ali v skladu s slovensko uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. list RS, št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/2011, 68/2011 - popr., 18/2014, 103/2015). Proizvajalci, embalerji pri odpadni embalaži, ki ni komunalni odpadek odločijo, za zbiranje odpadne embalaže pri končnih uporabnikih  sami in sami zagotavljajo njeno ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, če pridobijo potrdilo o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo, ki jo vodi ministrstvo.

Poleg obveznosti za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, obstaja v Sloveniji tudi obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže. Ta je opredeljena v uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Ur. list  RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/2010), ki je začela veljati 1. 4. 2006. Besedilo uredbe in podobnosti o obveznosti plačevanja, osnove za obračun, njeno višino, zavezance za plačilo, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja so podrobno obrazložene na spletnih straneh FURS.

Olajšave za MSP pri katerih letna količina embalaže, ki jo da v promet ali jo sam uporabi, ne presega 15.000 kg.

Oseba, pri katerih letna količina embalaže, ki jo dajejo v promet ali jo uporabi sam ne presega 15.000 kg nima obveznosti:

• poročanja, ki jo določa 11. člen uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
• zagotavljanja predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, razen za embalirano nevarno blago ali če ravnanje z embalažo urejajo posebni predpisi;
• plačevanja okoljske dajatve, razen za embalažo nagrobnih sveč ali embalažo iz plastike iz polimerov iz vinilkloridov (PVC) ali drugih halogeniranih olefinov.

Obveznosti MSP, pri katerih letna količina embalaže, ki jo da v promet ali jo sam uporabi presega 5.000 kg in ne presega 15.000 kg. 

Osebe, ki dajejo v promet več kot 5.000 kg embalaže letno mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto predložiti v pisni obliki izjavo na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ministrstva, s katero jamči, da v preteklem letu količina embalaže ni presegla 15.000 kg.

Prispevek ponuja kratek pregled glavnih obveznosti oseb, ki dajejo embalirano blago na trg na področju embalaže in odpadne embalaže, ki ni popolna. Svetujemo, da si zavezanci pogledate povezave do besedil uredb, ki jih vključuje ta spletna stran.